Ideja o Kreativnem studiu MAdesign je nastala kot produkt povezave dveh podjetij, ki sva ju pred leti, sicer vsak zase, ustanovila zakonca Hering. V marsičem se lepo dopolnjujeva: Matic obvlada programska orodja, ki mu omogočajo, da se kreativne ideje v grafičnem designu tudi udejanijo, sama se z veseljem zakopljem v raziskovanje, oblikovanje, lektoriranje in urejanje tekstov. Imava srečo, da sva oba velika avdiofila, zato naša ušesa v pisarni vedno boža glasba, poleg tega pa sva navdušena tudi nad vizualno umetnostjo v vseh formah: od gledališča, slikarstva, fotografije, kiparstva, arhitekture in kinematografije. Najine ideje imajo čas zorenja, čas plemenitenja, sledi tudi čas skladiščenja in na koncu se vedno od sebe trudiva dati kakovosten izdelek. Na nekatere od njih sva še posebej ponosna.
MaDesign je kreativni studio s svežimi idejami. Ko mi je Matic predstavil preprost, a učinkovit in eleganten logotip, se mi je posvetilo: navdih bo Mondrian. MADesign logotip uporablja klasični font Didot, ki izhaja iz 18. In 19. stoletja in je poimenovan po znani francoski družini Didot, ki se je ukvarjala s tiskom in tiskarskimi tehnikami. Mondrian font lepo dopolnjuje, saj so njegova dela klasično abstraktna, in kot dokazuje čas po mondrianovi umetnosti, tudi močno aplikativna.
Pieter Cornelis »Piet« Mondriaan, po letu 1906 pa samo še Piet Mondrian, je bil nizozemski slikar, udeležen v takratnem umetniškem gibanju De Stijl, ki ga je ustanovil prav tako Nizozemec, umetniški »multipraktik«, slikar, pesnik, pisatelj in arhitekt Theo van Doesburg.
Mondrian je bil svetovljan: poleg Nizozemske je živel še v Parizu, kjer je vstopil v intelektualni svet kubizma, ko pa se je bližala II. svetovna vojna in sta Evropo zajela prežeča fašizem in nacizem, je, kot mnogi drugi umetniki in intelektualci, najprej iskal pribevališče v Londonu, v letu 1940 pa dokončno odšel čez lužo in se naselil na Manhattnu in tam živel do smrti leta 1944, ko je podlegel za pljučnico.
Njegova najbolj poznana dela so abstraktna. Mondrianova težnja je bila, da vse vizualno popelje do končne abstrakcije. Zanj je bila umetnost spiritualna podstat narave same. Zato je v svojih slikah elemente razstavil in poenostavil do končnih osnovnih elementov, s tem pa želel prikazati bistvo mistične energije, ki poganja naravo in vesolje.
Za Mondriana je svet sestavljen iz vertikalnih in horizontalnih elementov, ki v osnovi predstavljata dve nasprotujoči si sili: pozitivno in negativno, dinamično in statično, moško in žensko komponento. Vse te sile skupaj se zlivajo v uravnoteženo celoto.
»The emotion of beauty is always obscured by the appearance of the object. Therefore, the object must be eliminated from the picture.I wish to approach truth as closely as is possible, and therefore I abstract everything until I arrive at the fundamental quality of objects.«
Piet Mondrian
Mondrian je napisal knjigo o neoplasticizmu, ki je postala obvezno branje za vse privržence abstraktne umetnosti. V njej je zelo podrobno predstavil videnje lastne umetnosti, morda tudi zato, da bi se izognil banalizaciji.
Mondrian je bil navdih modernosti. Tudi po njegovi zaslugi so se v umetnosti razvijale nove smeri kot luminizem, impresionizem, in še nadalje tudi kubizem.
Mondrianove grafike so postale prepoznavne tudi širši javnosti. Že v tridesetih letih je takratna znana oblikovalka Lola Prusac, ki je delala za pariško modno hišo Hermes, oblikovala usnjenje torbe in kose prtljage, ki so navdih poiskale v enostavnih geometričnih potezah Mondriana. Pravi preboj pa je dosegla preposta cocktail obleka, ki jo je oblikoval Parižan Yves Saint Laurent. Postala je tako znana, da je še danes podvržena kopiranju. Še več: njegova paradna obleka iz jesensko zimske kolekcije leta 1965 je postala nekakšen zeitgeist tistega časa, zato ne preseneča, da jo kot razstavni eksponat najdemo celo v newyorški MOMI.
Poleg tega so Mondrianove grafike uporabili/zlorabili tudi drugi: spomnimo na Lorea’l Studio linija za nego las v devetdestih, katere embalaža se je spogledovala z Mondrianom. Nike je to storil povsem odkrito in je svoje športne copate poimenoval Mondrian. Tu imamo še štatlo robčkov Kleenex, naslovnice svojih albumov pa so Mondrianu posvetile tudi nekatere glasbene skupine: ameriška psihedelična The Apples in Stereo s svojim albumom Tone Stone Evolution in avstralska alternativna rock slupina Silverchair s svojim Young Modern. Še več, Piet je ezoteričen programski jezik, v katerem programi izgledajo kot abstraktna umetnost, Mondrian pa je tudi eden od programskih jezikov, poimenovan seveda v njegovo čast.
Vse to je nekako logično. Mondrian je, na prvo, laično oko, lahko prebavljiv. Nič kompliciran. Kot so ga poimenovali v Guardianu, je največji abstraktni geometrik na svetu. A če pogledamo še enkrat, ni več tako preprost. Če ga poskušamo razumeti skozi njegovo razmišljanje, je poenostavitev osnovnih elementov pretok življenjske energije.
V osnovnih telesih je veliko presenečenj. Spomnite se samo, kaj se zgodi, ko sončni žarek prebije prizmo. Pokaže se mavrica.